Kaj je georadar?

Georadar (angleško Ground Penetrating Radar – GPR) je naprava, ki s pomočjo elektromagnetnih valov »vidi« pod površino tal, betona ali asfalta, ne da bi bilo treba kopati ali vrtati. Metoda je popolnoma neporušna (NDT – Non-Destructive Testing), kar pomeni, da ne poškoduje nobene površine ali instalacije.

Georadarske meritve danes postajajo standard v gradbeništvu, komunalni dejavnosti in geodeziji po vsej Evropi — tudi v Sloveniji. Na portalu GEO-RADAR.SI organiziramo profesionalne georadarske meritve in najem GPR opreme po vsej Sloveniji.

Kako georadar deluje?

Georadar deluje na principu odboja elektromagnetnih valov:

  1. Antena oddajnik pošlje kratke impulze radijskih valov v material (tla, beton, asfalt).
  2. Ko val naleti na objekt z drugačnimi dielektričnimi lastnostmi (cev, kabel, votlina, armatura), se delno odbije nazaj.
  3. Sprejemna antena zabeleži odboj — čas potovanja vala določi globino objekta.
  4. Na terenu se sproti izriše 2D profil (radargram). 3D prikaz nastane z naknadno obdelavo več vzporednih profilov.

Operater med skeniranjem potiska anteno po površini, računalnik pa sproti riše sliko tega, kar leži pod njo.

Kaj vse zazna georadar?

Ena ključnih prednosti GPR je, da zazna tako kovinske kot nekovinske objekte — to ga loči od elektromagnetnih lokatorjev, ki potrebujejo prevoden vod (kovino, kabel pod napetostjo ali sledilno žico).

  • Jeklene, bakrene in aluminijaste cevi
  • PVC in PE cevi (vodovod, kanalizacija, zaščitne cevi za kable)
  • Električni in telekomunikacijski kabli
  • Armatura in napetostni kabli v betonu
  • Votline, razpoke in slabo utrjene cone
  • Območja z drugačno vlažnostjo (kot anomalije, ne kot meritev vlage)
  • Plasti asfalta in podlage
  • Temelji in arhitekturni ostanki

Kako globoko prodre georadar?

Globina prodiranja je odvisna od frekvence antene in tipa materiala:

  • Beton: do 60 cm
  • Zemlja/pesek (suho): 3–10 m
  • Zemlja (mokra glina): 0,5–1 m
  • Asfalt: do 1,5 m

Visokofrekvenčne antene (900 MHz–2,6 GHz) dajo boljšo ločljivost pri plitvih pregledih (idealne za beton), nizokofrekvenčne (100–400 MHz) pa segajo globlje v tla.

2D in 3D georadarsko profiliranje

2D profiliranje pomeni snemanje posameznih linij (profilov). Vsak profil da radargram – prerez pod linijo, na katerem se vodi in armatura praviloma kažejo kot hiperbole, plasti pa kot vodoravni odboji. To je najpogostejši način pri iskanju vodov in pregledu betona, ko je smer iskanih objektov približno znana.

3D profiliranje pomeni gosto mrežo vzporednih (pogosto tudi prečnih) profilov, ki jih programska oprema združi v prostorski model. Iz njega se izrišejo vodoravni prerezi na različnih globinah. 3D je smiseln, ko smer objektov ni znana, na zapletenih križiščih vodov, pri iskanju praznin in v arheologiji. Zahteva več časa na terenu in obdelavo, zato je praviloma dražji od 2D pregleda.

Katera oblika je primerna, presodi izvajalec glede na namen. Okvirne cene so na strani georadar cena.

Kdaj je georadarska meritev smiselna?

GPR se splača vedno, ko ne veste kaj leži pod površino in so stroški napačnega vrtanja ali izkopa visoki. Najpogostejši primeri:

Je georadar varen?

Da — georadar ne oddaja ionizirajočega sevanja in je popolnoma varen za ljudi, živali in elektroniko. Je ena od uveljavljenih neporušnih metod (NDT) v gradbeništvu.

Povzetek

Georadar je hitra neporušna metoda za pregled podzemlja in betonskih konstrukcij. Najbolj zanesljive rezultate da, ko izvajalec pozna njegove omejitve (vrsta tal, vlaga, armatura) in ga po potrebi kombinira z drugimi metodami. Če iščete georadarske meritve po vsej Sloveniji, nas kontaktirajte — odgovorimo v 24 urah.

Pošlji povpraševanje →

Preberite tudi: kako brati georadarski posnetek (radargram) · pregled betona pred vrtanjem · kontrolni seznam pred izkopom