Rezultat georadarske meritve je radargram – sivinska ali barvna slika, ki je laiku na prvi pogled nerazumljiva. Ko enkrat veste, kaj prikazuje, pa hitro prepoznate, kje so cevi, armatura ali plasti in kako zanesljiv je rezultat. Ta članek razloži osnove, da boste poročilo izvajalca lažje razumeli in postavili prava vprašanja.

Kaj prikazuje radargram

Antena med premikanjem po površini oddaja kratke elektromagnetne impulze in beleži odboje. Radargram je prerez pod linijo, po kateri je potovala antena:

  • vodoravna os je razdalja vzdolž profila,
  • navpična os je čas, ki ga signal potrebuje do odboja in nazaj (dvosmerni čas), preračunan v ocenjeno globino,
  • barva ali svetlost pove, kako močan je odboj.

Hiperbola – podpis cevi, kabla ali palice

Ko antena prečka cev ali palico pravokotno, se odboj pojavi že nekoliko pred objektom in še nekaj časa za njim, ker signal potuje poševno. Na radargramu zato nastane hiperbola (obrnjen »U«). Njen vrh označuje lego objekta, oblika krakov pa pove, kako hitro potuje signal v materialu – iz tega se oceni globina.

  • Vrsta enakomerno razmaknjenih hiperbol v betonu je praviloma armatura.
  • Posamezna izrazita hiperbola v tleh je lahko cev, kabel ali kamen – smer in nadaljevanje preverimo na sosednjih profilih.
  • Če antena vod prečka poševno, je hiperbola razpotegnjena; če gre vzdolž njega, je ni – zato se snema v mreži profilov.

Vodoravni odboji – plasti in meje

Meje med materiali (asfalt/tampon, estrih/plošča, nasutje/raščen teren, gladina podtalnice) se kažejo kot bolj ali manj vodoravne črte. Prekinitve, upogibi ali spremembe jakosti lahko pomenijo posedek, izkop, ki je bil zasut, ali spremembo materiala.

Kako zanesljiva je globina

Naprava meri čas zelo natančno, globino pa izračuna iz predpostavljene hitrosti signala v materialu. Hitrost je odvisna od vlage in sestave tal ali betona. Izvajalec jo lahko oceni iz oblike hiperbol ali kalibrira na objektu z znano globino (jašek, odkrita cev, rob plošče). Strokovna literatura navaja, da je ocena globine iz hiperbol praviloma natančna na približno desetino globine – pri globini 1 m torej okoli ±10 cm, če so tla enotna.

Kaj otežuje branje

  • Glina in voda dušita signal – slika globlje postane »prazna« ali šumna.
  • Kovinske površine (pločevina, gosta armatura) odbijejo skoraj ves signal, pod njimi ni podatkov.
  • Ponavljajoči se odboji (odmevi) med anteno in površino ali med plastmi lahko spominjajo na objekte, ki jih ni.
  • Kamni, korenine in nasutje dajo veliko majhnih hiperbol, med katerimi je cev težje prepoznati.

2D profil ali 3D prikaz

Posamezen radargram je 2D prerez. Če se snema gosta mreža vzporednih profilov, jih programska oprema združi v 3D blok, iz katerega se izrišejo vodoravni prerezi na različnih globinah – na njih se cevi pokažejo kot črte, kar je za naročnika najbolj nazorno. Več o tem v članku Kaj je georadar in kako deluje.

Kaj vprašati izvajalca ob poročilu

  • Kakšna hitrost je bila uporabljena za izračun globine in ali je bila kalibrirana?
  • Kje meritev ni bila mogoča ali je slabše zanesljiva (glina, pločevina, ovire)?
  • Ali so bili vodi potrjeni še z drugo metodo (npr. EM lokatorjem)?
  • Ali so označbe na terenu fotografirane z orientacijskimi točkami?

Če potrebujete meritev, spodaj izberite storitev in vpišite kraj in obseg. Za iskanje vodov glejte iskanje komunalnih vodov, za beton pa skeniranje betona.